Začnimo pri "jakosti"...
Začnimo pri “jakosti”. Vsako svetilo ima v resnici dve različni moči. Ena je električna moč, ki se označuje z enoto Watt (kratica “W”). Ta vam pove koliko električnega toka porabi svetilo, kadar sveti najmočneje. Pri klasičnih žarnicah smo bili navajeni 40, 60, 80-vatnih. Sodobna svetila skoraj brez izjeme uporabljajo vire svetlobe z LED tehnologijo, ki imajo veliko manjšo električno moč - npr. 2, 4, 5W, a njihova svetlobna moč ni nič manjša. Za isto osvetlitev preprosto porabijo veliko manj energije. Nekatera svetila imajo tudi možnost zatemnitve - “dimmanja”. Ko zmanjšate jakost svetlobe, zmanjšate tudi porabo električne energije.
Druga “moč” pa je tista, ki nam pove koliko svetlobe oddaja svetilo. Količina ki se uporablja za to je svetlobni tok in se meri v lumnih (kratica “lm”). Pogosto se zamenjuje s podobno enoto “lux”. Za razliko od lumnov, nam lux-i povedo s koliko svetlobe je osvetljena določena površina. Poenostavljeno lahko rečemo, da dlje kot je svetilo od določene površine, manj luxov bo ta površina prejela (od istega števila lumnov). Toda kako nam to pomaga? No, čisto za osnovno orientacijo lahko rečemo, da svetila jakosti do 2000 lm lahko uporabljamo za dekorativno, ambientalno ali točkovno osvetlitev, za splošno osvetlitev pa (seveda odvisno od velikosti prostora) potrebujemo jakost ob 3000 do 8000 lumnov.
Temperatura...
Naslednja pomembna količina, je tako imenovana “temperatura svetlobe”. Enota zanjo niso stopinje Celizija, temveč Kelvina (kratica “K”). Če za ponazoritev uporabimo dnevno svetlobo, je temperatura jutranje in večerne luči med 2000 in 3000 K, medtem ko ima svetloba opoldanskega sonca temperaturo 6000 K. Ali še enostavneje - svetloba z malo Kelvini je rumena, z veliko Kelvini pa bela. Ravno iz tega razloga (ravno obratno, kot bi mogoče pričakovali) za svetlobo z nižjo temperaturo rečemo da je “topla”, z višjo pa da je “hladna”. Več o izbiri prave temperature svetlobe in njenem vplivu na počutje, si boste lahko v kratkem prebrali v objavi posebej na to temo.
IP zaščita...
Če gre pri izbiri temperature svetlobe predvsem za stvar osebnega okusa, je stopnja t.i. IP zaščite povsem praktična zadeva. Pove vam, kako odporno je svetilo na prah in vodo, kar je pomembno pri izbiri svetil za zunanjost, kopalnice ali delavniške prostore. (Če potrebujete svetilko za nočno omarico, lahko to torej povsem zanemarite.) IP kodo sestavljata dve številki - prva označuje odpornost pred umazanijo, druga pred vodo. Preprosto, višja kot je številka, višjo stopnjo zaščite vam izdelek zagotavlja. Za prostore, kjer uporabljamo vodo (kopalnice, kuhinjske pulte, ipd.) je potrebna IP zaščita, ki ima drugo številko 4 ali več - torej IP44, IP54, IP45, itd. Svetila z vodno zaščito višjo od 7 (IP67, IP77, itd.) so popolnoma vodotesna in jih je mogoče vgraditi na primer v bazen (do globine 1m).
CRI
Čisto za konec boste pri nekaterih svetilih morda opazili navedeno tudi vrednost “CRI”. Ta predstavlja faktor barvne reprodukcije. Pove nam, kako verodostojno so pod lučjo izdelka videti barve v primerjavi z dnevno svetlobo. Povedano po pravici, za vsakodnevno uporabo ta faktor ni posebno pomemben, zato pri večini svetil tudi ni naveden. Upoštevati ga je potrebno šele, kadar izbirate svetilo za prostor, kjer je kakovost barvne reprodukcije pomembna - na primer trgovine z oblačili, pisarne za grafično in industrijsko oblikovanje, itd.
Toliko za danes. Upamo, da nismo bili predolgi in da vam bodo informacije prišle prav pri izbiri idealnega svetila. V kolikor pa se kljub vsemu znajdete v dilemi, vam bomo vedno z veseljem odgovorili na vsa vprašanja, ki jih boste poslali na podpora@planetsvetil.si in vam priskočili na pomoč.
Lep pozdrav,
Planet svetil